pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Kakšen pogreb bomo imeli in koliko bo stal?
petek, 28.9.2018
         

V tujini že vsak dvajseti človek po 65. letu starosti vnaprej poskrbi za svoj pogreb. Ne samo finančno, ampak tudi tako, da svojcem pove vse svoje želje o tem, kakšen naj bo pogreb. Dejavnost vnaprejšnjega načrtovanja pogrebov se je v devetdesetih letih razširila najprej v Angliji, kmalu zatem še v Španiji, Italiji, Nemčiji, Švici. Svoj pogreb je mogoče načrtovati tudi v Sloveniji. Ljudje ob smrti svojih najbližjih različno razmišljajo. Eni menijo, da je za pokojnika dobro le »največ«. Drugi ne zmorejo pokriti niti stroškov najbolj skromnega pogreba. Tudi zato je dobro že v času življenja, ob polni zavesti razmišljati tudi o tem.



Razlike med pogrebnino in posmrtnino
Po novem so do pogrebnine in posmrtnine poleg ožjih družinskih članov (zakonec, zunajzakonski partner, otroci in pastorki) upravičeni tudi brati in sestre, nečaki in nečakinje ter vnuki pokojne osebe, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka. Pa tudi vsi tisti, katerih dohodek ne presega določenega cenzusa (glej tabelo spodaj), premoženje se ne upošteva.

Posmrtnina se izplača kot pomoč za vse družinske člane umrlega skupaj, kar pomeni, da je do nje upravičen zgolj en družinski član pokojne osebe in ne vsak posebej. Pogrebnina pa tistemu, ki je poskrbel za pogreb. Če za pogreb samske osebe poskrbijo osebe, ki niso družinski člani, te niso upravičene do pogrebnine, četudi so socialno ogrožene.

Zakaj bi pogrebno slovesnost speljali svojci po svojih željah, če se lahko poslovite v stilu, v kakršnem ste živeli?
Z vnaprejšnjim načrtovanjem pogreba svojim bližnjim ne le omogočimo, da si vzamejo čas za žalovanje, ampak s tem lahko poskrbimo tudi za to, da so po smrti upoštevane naše želje po obliki slovesa. Zapišemo lahko, ali želimo klasičen pogreb ali upepelitev in z njo žarni pogreb ali raztros. Določimo lahko, kje naj se pogreb opravi, ali grob tudi vnaprej kupimo. Glede na svoj življenjski nazor ali versko prepričanje se odločimo, ali bo cerkveni pogreb ali ne. Če bodo njegov sestavni del tudi pevci, glasba (to lahko točno določimo), cvetje, sveče in podobno, naj bo to zajeto v našem zapisu.


Najosnovnejši pogreb stane nekaj več kot 800 evrov.

Vse želje lahko zapišemo
Z načrtovanjem pogreba si tudi laže predstavljamo, koliko bo stal, in zanj vnaprej privarčujemo denar. Čeprav je smrt del našega življenja, je v Sloveniji priprava nanjo še vedno tabu. O tem se redko ali sploh ne govori. Pomanjkanje odprte komunikacije pa ima večinoma negativne posledice tako za umirajočega kot za njegove svojce. Navsezadnje tudi zato, ker pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pomoč po smrti družinskega člana (posmrtnina) od leta 2014 nista več univerzalni pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak izredna socialna pomoč, ki jo centri za socialno delo dodeljujejo socialno najbolj ogroženim družinskim članom pokojnika. Tako mora večina svojcev stroške pogreba poravnati v celoti sama. Lani je bilo do pogrebnine upravičenih 5732 svojcev umrlih, do posmrtnine pa 3863. Za primerjavo podatek, da v Sloveniji letno umre nekaj manj kot 20 tisoč ljudi.

Dediči morajo najprej plačati pogreb
Kljub ukinitvi univerzalne pravice v Sloveniji do pogrebnine in posmrtnine leta 2014 število prošenj občinam za kritje pogreba ne narašča, saj lokalne skupnosti ta strošek nosijo le, če pokojni nima dedičev oziroma ti niso sposobni plačati pogreba. Od leta 2016 namreč velja sprememba zakona o dedovanju, ki med drugim omejuje dedovanje premoženja osebe do višine stroškov pogreba, če je tega plačala občina. To pomeni, da tako kot država pri socialni pomoči tudi občina po novem lahko zahteva povrnitev stroškov pogreba iz pokojnikove zapuščine, preden ta pristane v rokah dedičev. Sicer pa je pogrebov na občinske stroške v Sloveniji zelo malo, manj kot dva odstotka. V Mariboru jih je lani bilo 26, podobno je v Ljubljani in v drugih krajih.

In koliko stane pogreb? Odvisno od pogreba. Najosnovnejši nekaj več kot 800 evrov. Lani je Obrtna zbornica Slovenije za vse tri načine pogrebov, in sicer z žaro, krsto in raztrosom pepela, določila minimalni standard in normative.

VIR: Večer


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save

- Vrni se nazaj na ZANIMIVOSTI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Starejši so pogosto zelo osamljeni
Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu, ob današnjem svetovnem dnevu opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
ponedeljek, 10.9.2018
 
  Odnos do starejših
Tak odnos, kot smo ga imeli do starih, lahko sami pričakujemo na starost.
sobota, 28.7.2018
 
  Kako misli vplivajo na proces staranja
V vsakem človeku sta dva volkova, ki predstavljata pozitivna in negativna čustva. Prevladal bo tisti volk, ki ga hranimo.
torek, 24.7.2018
 
 
 
 


 
Save Save