pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Kolumna: Ko pride obisk, dedka zaklenemo na podstrešje
sobota, 22.9.2018
         

"Moja mama je stara devetdeset let. Neprestano govori o preteklosti, ne more pa se spomniti, kaj se je zgodilo včeraj, kaj je jedla za kosilo. Je to demenca? Je to že huda demenca?" je gospa težko zadrževala solze ob vprašanju v torek, ko sva se na dogodku Večer v živo v Mariboru o epidemiji 21. stoletja pogovarjala z nevrologom in profesorjem dr. Zvezdanom Pirtoškom.

"Oh, dajte no, devetdeset let je stara, za njo je že lep kos življenja!" bi morda vzkliknil marsikdo, tudi kateri izmed zdravnikov. A ne tisti, ki mu je mar za sočloveka, in ne kdo od tistih svojcev, ki pri nas skrbijo za več kot 32 tisoč bolnikov s to boleznijo. Demenca je namreč res grozna bolezen, ne glede na to, kdaj te prizadene. Seveda je toliko huje, če ti je sojena že v zgodnjih letih. Spoznanje, da je danes še ne moremo preprečiti, lahko jo le odložimo za krajši čas, tudi ni preveč spodbudno.

Zgodbe, ki jih piše novodobna epidemija, ne morejo biti prav posebej vesele. Včasih so lahko na prvi pogled morda edino smešne. Ko recimo mož ne prepozna več žene in si jo želi povezniti na glavo kot klobuk ali pa se neka gospa pritožuje nad vsakodnevno sitno obiskovalko, ki se huduje nanjo, pa na koncu ugotoviš, da se pravzaprav vsak dan prepira s seboj v ogledalu.
To so zgodbe o osebnih tragedijah ljudi, bolnikov in njihovih sorodnikov, prijateljev, znancev. So pa to tudi zgodbe, ki povedo nekaj o družbi in državi, njuni nepripravljenosti, oglušelosti in brezčutnosti do bolnikov in skrbnikov, bi rekel moj torkov sogovornik.

Grenko smo se nasmihali v dvorani ob pripovedovanju o tem, kako naporni so lahko bolniki za domače, kako se kdaj ni mogoče zadržati, da bi na bolnika zakričal, mu zagrozil z udarcem ali pa ga celo udaril. Pripoved o tem, kako je dementnega dedka treba peljati na podstrešje, ko pridejo obiski, in ga še zakleniti, da vmes ne bi prišel dol, je zarezala v pozorno tišino obiskovalcev. Niti postavljanje ogledala niti opazovanje podobe v njem ni vedno prijetno opravilo.

Strategijo obravnave demenc do leta 2020 smo kot velik korak naprej v državi dobili pred časom, akcijski načrt menda tudi, zapleta pa se, začenši z denarjem, ko ga je treba uresničevati. Skozi oči resničnih življenjskih problemov - denimo skozi oči staršev otrok na otroški srčni kirurgiji ali pa vseh, ki so kakorkoli povezani z demenco - je zato večina zdrah v slovenskem prostoru, večina tem, ki jim namenjamo luč in pozornost, videti tako ... neumna.

Čemu se prepirati, kdo bo sedel na stolčku predsednika državnega zbora? Ali pa, ali je neka stranka opozicijska ali koalicijska? So to res ključna vprašanja naše družbe? Zakaj kot družba toleriramo večletno ustrahovanje enih in istih političnih obrazov in toliko sovražnega govora na grezniških družbenih omrežjih in vseh mogočih "medijih"? Nekaj je gotovo: ne migranti, ki prihajajo v našo deželo in postajajo predvsem orodje podpihovanja sovraštva nazadnjaških političnih strank - za konec svojega obstoja bomo poskrbeli sami.

Še Cerkev in njeni verniki, ki bi v tej družbeni krizi morali odigrati popolnoma drugačno vlogo, če bi samo pomislili na vrednote, ki jih zastopajo, so popolnoma izgubili kompas. Zakaj se toliko ukvarjajo s pridobljeno pravico svobodnega odločanja o rojstvu otrok in zakaj se po njihovih spletnih straneh tako pogosto kot slednji ne objavljajo članki o tem, kako skrbijo za dementne ljudi?

Ena izmed stvari, ki odložijo demenco, je poleg gibanja, miselne aktivnosti, zdrave mediteranske prehrane in dovolj spanja tudi izogibanje dolgoročnemu stresu. Ob vseh mikro stiskah vsakega posameznika je ob pogledu na stanje pri nas zadnje bržkone najtežje zagotoviti. Komu je v naši družbi še mar za resnične težave in za sočloveka? Na pohodu je namreč tudi epidemija enoumja in brezčutnosti.

Avtorica: Franja Žišt, novinarka Večera


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save

- Vrni se nazaj na ZANIMIVOSTI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Starejši so pogosto zelo osamljeni
Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu, ob današnjem svetovnem dnevu opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
ponedeljek, 10.9.2018
 
  Demenca: Če ti je usojena, bo prišla
Ob današnjem svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni objavljamo pogovor s priznanim strokovnjakom za demenco prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
petek, 21.9.2018
 
  Izurite svoj spomin!
Udeležite se brezplačne delavnice za urjenje spomina.
četrtek, 6.9.2018
 
 
 
 


 
Save Save