Je vaše mestno okolje prijazno starejšim?
četrtek, 27.9.2018
 
 

Urbana džungla je prežeta z ovirami, ki še posebej starejše in manj gibljive ljudi zapira za vrati doma, zato se ukvarjajo z oblikovanjem aktivnih prostorov v njej.


Življenje v sodobnih okoljih postaja vse bolj zapleteno - gost promet, strnjena naselja z malo parkovnih površin in z veliko nebotičniki so ustvarili neprijazno okolje za sprehajalce in navadne rekreativce. Urbana džungla je prežeta z ovirami, ki še posebej starejše in manj gibljive ljudi zapira za vrati doma. V organizaciji ISCA (International Sport and Culture Association) se ukvarjajo z oblikovanjem aktivnih prostorov v urbani džungli. Za začetek so izbrali pet evropskih mest (Barcelona, Birmingham, Pariz, Vroclav in Plovdiv), v katerih bodo iskali dobre izkušnje pri preoblikovanju nekaterih javnih prostorov, kot so parki, javni trgi in javne vodne površine v prostore za druženje in rekreacijo.

Zase lahko veliko naredimo sami
Čeprav slovenska mesta po velikosti niso primerljiva z zgoraj omenjenimi mesti, se tudi pri nas pojavljajo podobne težave: preveč parkirnih površin na račun zelenic, gost in dušeč mestni promet, ki je povezan tudi z delovno mobilnostjo, hiter ritem življenja z večnim pomanjkanjem časa in neprestanim stresom. Morda je čas za temeljit premislek o merilih kvalitete življenja, ki se ne more meriti z velikostjo in številom nakupovalnih centrih, v katerih tako mladi kot stari preživijo preveč časa. Odhod v naravo, dostopnost gozdnih in planinskih poti so nekaj, kar ima Slovenija od nekdaj - in je le upati, da bo tako ostalo. Ob tem je treba biti spoštljiv in se tudi v naravi obnašati tako, da s svojo hojo in prisotnostjo ne motimo kmečke posesti in živali na paši. Odprtost in svoboda gibanja v naravnem okolju je nekaj, kar poznajo tudi na severu - takoj za družinskimi hišami ali manjšim naseljem je gozd, reka, urejena pešpot, kjer ljudje radi preživljajo svoj prosti čas in se nemoteno napajajo z energijo narave. V nekaterih drugih državah, kjer je veliko žičnatih ograj z opozorilnimi tablami »privat«, »prepovedan prehod« in podobno, se človek ne počuti prijetno in varno. Nič čudnega, da v teh okoljih ni sprehajalcev ali rekreativcev, kar je povezano s slabšim zdravstvenim stanjem prebivalcev.

Pri nas se občine vedno bolj ukvarjajo s humanizacijo mestnih okolij - temu jih najbrž spodbujajo evropska sredstva in zavedanje, da je zdravje bolje vzdrževati, kot ga iskati. Ljubljana ima kar nekaj zelenih področij (Rožnik, Tivoli, Mostec ...), ki ponujajo lepe možnosti za vsakdanje gibanje in rekreacijo, tukaj so tudi urejene kolesarske poti in pešpoti (Pot spomina in tovarištva) zato je prav, da jih s pridom uporabljamo. Zase lahko naredimo veliko sami, s primernim načinom življenja (gibanje, prehrana, socialni stiki) in zavedanjem, da smo gospodarji svojega telesa in smo zanj tudi odgovorni. Igrala, ki so pri nas nekaj običajnega, so najprej samovala, sedaj pa so prostor za razgibavanje in druženje, še posebej, če se nahajajo v prijetnem naravnem okolju. Šola zdravja na svoj način zapolnjuje nastalo vrzel - sprva so spodbujali k gibanju v glavnem starejše, zdaj pa vabijo v svoj krog vse generacije. Njihove člane prepoznamo po živo oranžnih majicah, s katerimi izstopajo v betonskem okolju. Vsako jutro se dobijo in razgibavajo na za to primernih zunanjih površinah v neposredni bližini bivališč. Skupine so različno velike, vsako skupino vodi za to usposobljena prostovoljka. V skupini se razvijejo nova poznanstva, ki pogosto prerastejo v prijateljstvo in se ljudje družijo tudi zunaj vadbene ure, skupaj tudi potujejo in praznujejo. Vse raziskave kažejo, kako pomembne so za ljudi socialne vezi, ki se v sodobnem času rahljajo ali povsem pretrgajo. Šola zdravja ima razpredeno mrežo skupin po celi Sloveniji, njihov cilj je priti v vsak kraj, vas, naselje.


Skupinska fotografija članov Šole zdravja v Štepanskem naselju 

Ne le starejši, tudi mladi in zaposleni
Niso samo starejši potrebni spodbude, potrebni so je tudi mladi in zaposleni ter njihovi otroci. Podaljšan delovnik je gotovo eden glavnih krivcev za nastale probleme, saj jih generacije pred tridesetimi leti niso imele: po osemurnem delovniku je bilo še vedno dovolj časa in volje za popoldanski sprehod z otroki, mladi so s pridom zasedali košarkaška in nogometna igrišča, starejši so zavzeto vrtičkali, saj ni bilo nakupovalnih centrov, v katerih bi posedali. Vse je bilo bolj dostopno in preprosto. Vsak čas ima svoje prednosti in omejitve, nam je prepuščena izbira, kako in s kom bomo preživeli svoj čas. Možnosti za izbiro je več kot dovolj. Pomlad je pravi čas za gibanje na svežem zraku, zato vabljeni, da postanete tudi vi del velike družine Šole zdravja.

VIR: Zlata jesen


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save

http://www.seniorji.info/ZANIMIVOSTI_Je_nase_mestno_okolje_prijazno_starejsim_